Zato da bi izkoristili velik energijsko varčevalni potencial na področju stavb, je Evropska komisija sprejela Direktivo EU o energetski učinkovitosti stavb (2002/91/ES) (direktiva EPBD), ki je med drugim zahtevala od držav članic, da na nacionalni ravni predpišejo metodologijo za izračun energijske bilance stavbe in opredelijo minimalne standarde energetske učinkovitosti stavb pri novogradnjah in večjih prenovah stavb in vzpostavijo sistem obveznih študij izvedljivosti za alternativne energetske sisteme v fazi projektiranja stavb. Za stavbe, ki vstopajo v promet z nepremičninami pa je direktiva EPBD predpisala uvedbo energetske izkaznice stavbe. Za obstoječe stavbe zahteva redni pregled kotlov in klimatskih sistemov.
Direktiva EPBD je bila v slovensko zakonodajo prenesena v okviru treh zakonov in pripadajočih pravilnikov:
- Zakona o graditvi objektov (metodologija računa energijske učinkovitosti stavbe in minimalne zahteve za novogradnje in prenove obstoječih stavb)
- Dopolnitve Energetskega zakona (energetska izkaznica stavbe, redni pregled klimatskih sistemov in študije izvedljivosti alternativnih energetskih sistemov
- Zakona o varstvu okolja (redni pregled kotlov)
V letu 2010 je bila sprejeta prenovljena direktiva EPBD (2010/31/EU), ki upošteva cilje »20-20-20 do 2020« evropske podnebno-energetske politike, in tudi pri stavbah zahteva znaten prispevek k 20-odstotnemu zmanjšanju emisij CO2, k 20-odstotnemu povečanju energijske učinkovitosti (URE) in k 20-odstotnemu deležu obnovljivih virov energije (OVE) v primarni energijski bilanci.
Prenovljena direktiva EPBD iz leta 2010 določa zahteve v zvezi s:
- splošnim okvirom metodologije za izračun celovite energijske učinkovitosti stavb in stavbnih enot;
- uporabo minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti novih stavb in novih stavbnih enot;
- uporabo minimalnih zahtev glede energetske učinkovitosti:
- stavb, stavbnih delov ali elementov stavb, kjer potekajo velika prenovitvena dela,
- elementov stavb, ki so del ovoja in imajo znaten vpliv na energetsko učinkovitost, kadar se obnovijo, nadomestijo z boljšimi ali zamenjajo,
- tehničnih sistemov v stavbi ob njihovi vgradnji, zamenjavi ali nadgradnji;
- oblikovanjem nacionalnih načrtov za povečanje števila skoraj nič energijskih stavb;
- energetskim certificiranjem stavb ali stavbnih enot;
- rednimi pregledi ogrevalnih sistemov in klimatskih sistemov v stavbah;
- neodvisnimi sistemi nadzora nad energetskimi izkaznicami in poročili o rednih pregledih ogrevalnih in klimatizacijskih sistemov.
Najbolj znano določilo prenovljene direktive EPBD daje poseben poudarek gradnji skoraj nič nizkoenergijskih hiš, še posebej v javnem sektorju:
- do leta 2020 morajo biti vse nove stavbe skoraj nič energijske (postaviti je treba tudi vmesni cilj do leta 2015),
- do leta 2018 je treba zagotoviti, da bodo vse nove javne stavbe (v lasti ali v najemu) skoraj nič energijske, biti morajo zgled preostalim.
