Uvedba obvezne energetske izkaznice stavbe predstavlja zadnji korak prenosa Direktive EU o energetski učinkovitosti stavb (2002/91/ES) (direktiva EPBD). Energetska izkaznica stavbe se uvaja na podlagi Energetskega zakona, ki je na zakonski ravni z novelo iz novembra 2006 že predpisal obvezno energetsko certificiranje stavb. Določila glede obvezne energetske izkaznice se pri nas še ne izvajajo, sprva zaradi nekaterih metodoloških težav pri usklajevanju kazalnikov v energetski izkaznici in kazalnikov, ki so rezultat presoje po pravilniku PURES 2010. Po odpravi teh neusklajenosti, je razlog za neizvajanje certificiranja stavb le še zamuda pri vzpostavitvi usposabljanja neodvisnih strokovnjakov in dodelitvi licenc izdelovalcem izkaznic. Razpisni postopek za izbor izvajalca usposabljanja je zaključen. Izbran je GI ZRMK.
Po Direktivi EPBD je energetska izkaznica predvsem promocijski inštrument, ki naj v skladu z energetsko zakonodajo spodbuja k nakupu ali najemu energetsko učinkovitejših objektov, oz. lastniku obstoječega objekta svetuje, kako z gospodarnimi naložbami preiti v boljši razred (po energetski učinkovitosti) in spodbuja uporabnika javnih objektov k spremljanju porabe energije in se tako pri režimu uporabe kot tudi pri načrtih za vzdrževanje ter obnovo obnaša kot dolgoročno dober gospodar.
Energetski zakon je v duhu direktive EPBD opredelil, da:
- je obveznost lastnika, da pri prodaji ali oddaji v najem stranki predloži energetsko izkaznico;
- je obveznost investitorja, da pridobi energetsko izkaznico preden zaprosi za uporabno dovoljenje;
- so iz obveznega energetskega certificiranja stavb izvzeti nekateri objekti (npr.: stavbe pod spomeniškim varstvom, stavbe namenje verski dejavnosti, objekti s krajšim časom uporabe, objekti z manj kot 50 m²);
- je veljavnost energetske izkaznice 10 let, vendar investitor lahko naroči izdelavo nove izkaznic, če so se lastnosti stavbe med tem časom spremenile.
Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 77/2009) je podrobneje opredelil postopke obveznega energetskega certificiranja stavb.Pravilnik pri novih objektih predvideva energetsko izkaznico izdelano na podlagi izračunanih indikatorjev rabe energije, vendar ne na podlagi projektiranega stanja, temveč na podlagi dejansko izvedenih del. Pri obstoječih stavbah je za stanovanjske objekte predvidena računska energetska izkaznica, medtem ko je za nestanovanjske stavbe, kamor sodijo tudi javni objekti, predvideno certificiranje na podlagi dejanske rabe energije.
